Novice
O ansamblu
Videospoti
Glasba
Foto
Kontakt

Nazaj

Nazaj

Vabljeni na portal Narodnjak.si

15. februarja 2009

Vabljeni na ogled portala o narodno zabavni glasbi Narodnjak.si, kjer si lahko na novo ogledate tudi predstavitev našega ansambla.
Vabljeni k ogledu!

Kontakt

Ansambel Tik-Tak
ansambel.tiktak@gmail.com

Za nastope
Uroš Japelj: +386 (0)41 683 453

Za medije
Boštjan Japelj: +386 (0)41 683 454

© 2006-2019 - Ansambel Tik-Tak

Scroll Up

Domen Šraj

harmonika

Uroš: Vedno je točen na harmoniki, razen ko se zmoti.

Anže: Vsako pesem ki jo delamo na novo se zelo hitro nauči.

Jernej: Verjetno najbolj marljiv član ansambla, kar se tiče osvajanja novih glasbenih znanj. Včasih mu je na veselici ali poroki potrebno zapeti začetek kakšne viže, da se spomni začetka.

Boštjan: Jernej je dobil konkurenco! Miha je tih a marljiv, vse bo izpeljal, kot dogovorjeno, četudi mu kdaj zmanjka časa… ko pa mu časa res dokončno zmanjka, takrat nas preseneti, s harmoniko!

BOŠTJAN JAPELJ

Vokal

Uroš: 5x mu naročiš isto stvar, pa še pozabi…ali pa nima časa…

Miha: Ljubitelj avtomobilov je naš šofer in vodja ansambla, kar odlično pokaže tudi na odru.

Anže: Glavni organizator ansambla, ter naš najbolj zgovoren član pred mikrofonom.

Jernej: Naš »šefe« in glavni šofer na špile. Njegov glavni spremljevalec v kombiju na poti domov je glasno smrčanje.

Uroš Japelj

vokal, bas kitara

Miha: najbolj zgovorni član za odrom, med nastopom pa čisti preobrat. Vodja pri pospravljanju opreme po nastopu.

Anže: Natančen pri vseh stvareh, da je vse tako kot mora bit. Rad ima hrano.

Jernej: Naš glavni pogajalec za špile. Pregovarjanje in pogajanje mu ni tuje, saj se nastopov ne manjka.

Boštjan: Če Google česa ne ve, ve Uroš. Sicer pa vedno točen, zamudi le, ko zaspi.

Jernej Faganel

vokal

Uroš: Vedno točen na vaje… edino ko zamudi.

Miha: človek na mestu tako in drugače. Sicer pa ima vsa naša besedila oz. vrstni red skladb pod nadzorom.

Anže: Poroke mu grejo kar dobro od rok, saj je zelo dober igralec. Dobra duša.

Boštjan: Če potrebuješ dobrega prijatelja, ki ti bo znal vedno prisluhnit, je Jerry pravi naslov – le ne sprašuj ga za komentar. …ja, ja…

Anže Širca

vokal, kitara

Uroš: Vedno nasmejan… še najbolj pa ko drži Kozoroga v roki.

Miha: najmlajši član ansambla in slavček, ki lepo usklajuje s kitaro. Njegova najljubša pijača je….

Jernej: Najmlajši zato pa najvišji član po višini. Sam pravi, da mu višina ne dela težav, razen ko vstopa v kakšno vinsko klet.

Boštjan: Mladost je norost… vsi se najdemo v njegovi mladosti, najbolj pomembno pa je, da smo usklajeni pri vsaki norosti! Anže poskrbi, da se velikokrat nasmejimo, se ga trudimo prepričat, da bi nasmejal še vse vas!

Zaradi pesmi

(B. Klavžar / J. Galič / B. Klavžar)

Nocoj bom spet zapel, po oknom tvojim,
kakor nekoč, pozno bo v noč, pesem zvenela.
Nocoj obljubil bom zvestobo večno,
tebi dekle, ki čakaš me zvesto doma.

Priznam predolgo sem po svetu hodil,
viže igral, sebe razdal, nate pozabil.
Na koncu sem spoznal, le ti si prava,
tebi bom pel, zate živel, dneve noči.

Le zapoj fantič moj, naj odmeva tja prek vasi,
zaigraj, kot nekdaj in obudi spet stare dni.
Ko pa dan, bo prišel novo pesem mi zaigraj,
in če kdaj boš odšel vrni se spet nazaj

Če kdo te vprašal bo, zakaj tako je,
reci mu le, da ljubiš me, zaradi pesmi.
Da rada imaš napev domače glasbe,
da viža ta gre do srca, dobrim ljudem.

Original v izvedbi, Ansambel Braneta Klavžarja

Prestrašene oči

(J.Repnik / I.Pirkovič / J.Repnik)

Od daleč sta z mamo,
prišla v te kraje,
in sonce pustila
sta za seboj.

Za košček sreče,
nasmeh nekoga,
srce bi dala,
oba takoj.

Kako se je deček,
privijal k mami,
saj njenim zaupal,
je le očem.

Ko se pomešal,
je med otroke,
pogled mu begal,
je proti tlem.

Prestrašene oči,
kot bi iskale lepši svet,
otroštvo brez luči,
grenke solze rosnih let.

Prestrašene oči,
kot bi jim iskrice ušle,
ko enkrat prižgale,
bi zopet se.

So leta minila,
je deček odrasel,
močan si utiral,
je svojo pot.

Zakaj je enim,
posuto s cvetjem,
a drugim s trnjem,
je vsepovsod.

Prestrašene oči,
kot bi iskale lepši svet,
otroštvo brez luči,
grenke solze rosnih let.

Prestrašene oči,
kot bi jim iskrice ušle,
ko enkrat prižgale,
bi zopet se.

Nov obraz

(J. Rednak / M. Vrh / J. Rednak)

Minilo je že mnogo let,
a moj domači svet,
ostal je isti kot tedaj,
ko je cvetel nam maj.

Sem vračal sam se preko polj,
prek znanih vseh livad,
pozdravil me je veter blag,
cvetoča ta pomlad.

In isti zvon zapel mi to,
je pesem radostno,
kot takrat, ko bil sem,
noro zaljubljen v njo

A danes le ti, edino le ti, si drugačna,
drugačno sonce ti sije, iz modrih oči.
A danes le ti, edino le ti nisi ista,
še vedno pa kradeš mi sanje, vseh mojih noči

Le spomini mladosti žive,
ko čas neslišno gre.
Narisal ti je nov obraz,
a danes mesto pomeni ti vse.

Njene solze

(J. Rednak / M. Vrh / J. Rednak)

Medlo sonce sence riše,
med spomine davnih dni,
tam za vrati naše hiše,
pa nihče več ne živi.

Vsak po svoje šli po svetu,
smo si srečo, kruh iskat.
Ko bila pomlad je v cvetu,
sem jo videl zadnjikrat.

Le pomahala z roko je,
jaz ujel sem njen pogled,
brez besed mi govorila,
kdaj te videla bom spet?

A mamine solze, še vedno bolijo,
kdaj v sanjah še vidim, spet njen obraz.
Kot tam pred staro, samotno kmetijo,
zanjo ustavil takrat se je čas.

Bilo poletje je

(J. Slapar / L. Slak, N. Zlobko)

Bilo poletje je, na prvem plesu,
med množico ljudi, zagledal sem te.
Sem plaho vprašal te, če bi plesala,
pa stresla si z lasmi in rekla da.

Plesati nisem znal, tako kot drugi,
pa vendar z mano si, vse viže plesala.
Ko v tihi noči sem, domov te spremljal,
Spoznal sem, da srce te rado ima.

Drug drugemu sva že, srce ranila,
Čeprav neroden fant, sem bil še za te.
Pa vendar vse noči, si me čakala,
Da pesem moja spet, se oglasi.

Mesec prijatelj

(J. Rednak / V. Bertok / J. Rednak)

Večer se prevesil je v noč,
že zvezde na nebu žarijo…
V krošnje jesen je ujeta,
v meglice narava odeta.

Na vodi odsev valovi,
spominja na njeno podobo…
Le komu naj zdaj se zaupam
in komu dam v roke usodo?

Mesec, prijatelj stari moj,
skozi noč s teboj grem v jutro rano…
Prosim, ponesi k njej nocoj
srca šepet in ji povej, kar mi ni dano.

Mesec, prijatelj, najpoprej
reci mi, kaj ti lahko obljubim?
Mojo skrivnost odnesi k njej;
ji v snu priznaj, da jo ljubim.

Spokojno zaspal je ves svet,
le ura odzvanja na vasi…
V spomine je misel vpeta,
z nemirom pa duša prežeta.

Na vodi odsev valovi,
spominja na njeno podobo…
Le komu naj zdaj se zaupam
in komu dam v roke usodo?

Na Gregorjevo

(J. Rednak / M. Vrh / J. Rednak)

Sedem let sva že hodila,
vsega mnogo je bilo.
Čašo sva ljubezni pila,
se ljubila premočno.

Ata pa bi rad že vedel,
kdaj te končno bom vzel?
Z mano je za mizo sedel,
bil takrat ni nič vesel.

Na Gregorjevo se tički ženijo,
naju pa to ne skrbi.
Saj dandanes, nam mnogi pravijo,
da papirja treba ni.
Na Gregorjevo se tički ženijo,
te navade pa več ni.
Prepogosto danes mladi so,
na koruzi radi vsi.

Tudi župnik rad je vprašal,
kdaj poroka naša bo?
Saj predolgo sem odlašal,
vsi jezike brusijo

V grehu ni lepo živeti,
treba je že pred oltar.
In uradno vse začeti,
toda to ni prava stvar.

Ena ptička priletela

(Ljudska)

Ena ptička priletela,
ena drobna ptičica
in je prav lepo zapela,
mi srce utolažila.

O pomladi je zapela,
ko je gnezdo spletala,
ko je trav’ ca zelenela,
zelenela lipica.

In tako mi je zapela
in tako povedala,
da ljubezen je bolezen
k’ se ozdraviti ne da.

Morje suho prej postane,
sonce preje ostrmi,
kot ljubezen prava ugasne,
kadar enkrat zagori.

Ljubezen je pesem srca

(J. Faganel / J. Faganel / J. Rednak)

Čeprav to trpljenje ni,
se večkrat naporno zdi,
včasih za ljubezen oba,
veliko žrtvujeva.

Vedno nama je lepo,
marsikdaj je tudi hudo,
in poveva vam oba,
to zgodba je najina.

Ljubezen ni kot življenje,
ljubezen nikoli se ne konča,
ljubezen je hrepenenje,
ljubezen je pesem srca.

In ker to pesem je srca,
se ji predajava,
v srcih isto čutiva,
saj si zaupava.

Ko predaleč stran sva si,
se v srcu nama godi,
nikoli ne pozabiva,
eden na drugega.

Moja rodna vas

(J. Rednak / V. Bertok / J. Rednak)

Zvečer, ko se zmrači in dan ugaša,
spokojno tam leži moja rodna vas.
Se ti lepa zdi, srce se vpraša?
Na svetu lepše ni, priznam naglas

Prehitro obledi, podoba naša,
a lice spremeni, tudi svetu čas.
Duša hrepeni, s seboj odnaša,
v spomin za stare dni le lep obraz.

Mladostna leta, pesem razigrana,
tekel tod, (vse naokrog) je njen refren.
Ko pa jeseni bova zopet sama,
čakal bom še na tvoj objem

Melodije srca

(B. Klavžar / J. Galič / B. Klavžar)

Kaplje deževne po oknih polze
glej, k večeru se pripravlja.
Zadnje še sence po cesti hite
in izginjajo v noč.

Topel je dom za poseben večer,
vse diši po praznovanju,
v srcu narašča že znani nemir:
kdo in kdaj bo le prišel?

Melodije srca
nam bodo zvenele kot nekoč,
ko smo še skupaj vsi bili,
mladi in srečni, brez skrbi.
Melodije srca,
beseda prijazna, topla vmes –
vse to od nekdaj trdna je
naša vez!

Naj kar dežuje do pozne noči,
nam do živega ne more!
Z jutrom morda sončen dan se rodi
in naš praznik pozlati!

Melodije srca
nam bodo zvenele kot nekoč,
ko smo še skupaj vsi bili,
mladi in srečni, brez skrbi.
Melodije srca,
beseda prijazna, topla vmes –
vse to od nekdaj trdna je
naša vez!

Kako si kaj

(B. Klavžar / J. Galič / B. Klavžar)

»Kako si kaj, prijatelj moj,«
pogosto me sprašujejo…
»Prav dobro sem, še boljše bo,
mi v zvezdah je zapisano!«
Živim samo za zdajšnji čas,
me za prihodnost ne skrbi;
prav vsak dan mi pozlate
čisto majhne radosti!

Sinoči mi dejala je,
potihem moja ljubica,
da vedno le ostal bom njen,
da me neskončno rada ima.
Od sreče kar razganja me,
najraje ves objel bi svet,
ki prav vsak dan zame je
v barve mavrične odet!

Ne pritožuj, prijatelj, se,
če kdaj ti vse narobe gre –
kar brž pozabi drugo vse,
poslušaj svoje le srce!
»Kako si kaj, prijatelj moj,«
zdaj tudi druge vprašam jaz.
»Kaj se zgodilo ti je spet,
da je otožen tvoj obraz?«
Poslušaj dobro moj nasvet,
še najbolj svoje pa srce:
dobra volja fantovska
stran odžene vse gorje!

Povej mi, draga deklica

(B. Klavžar / J. Galič / B. Klavžar)

Povej mi, draga deklica,
zakaj nocoj si žalostna;
sem spet užalil te,
ranil tvoje srce?

Kaj se zgodilo z nama je,
da kar naenkrat šlo je vse,
kar nama lepšalo je dni,
v pozabo nekdanjih noči…

Povej mi, draga deklica,
bi moja ti še kdaj bila?
Bi razumela vse,
kar teži mi srce?

Priznam, da do popolnosti
mi manjka mnogo še stvari,
toda ljubezni vroči žar
odtehta udobje, denar!

Vrni na stara se pota z menoj –
bolj prijaznih ne najdeš drugje!
Srečo življenja užil bi s teboj –
to veli mi srce!

Tik tak polka

(J. Repnik / V. Šolinc / J. Repnik)

Sem včasih drugim se smejal,
norce bril sem iz njih:
Ljubezni polno je srce,
v glavi pa je prepih…
Se meni kaj podobnega,
res ne more zgodit’,
me čisto nemogoče je
na liman’ce dobit.

Tik – taka hitreje zdaj srce,
ljubica moja čaka me,
tik – takalo še hitreje bo,
ko me objela bo.
Tik – taka budilka in zvoni,
komaj zaspim, me že zbudi,
tik – taka naj hitro na vso moč,
da spet bo nora noč!

A kruha zarečenega
se veliko poje,
takrat, ko najmanj misliš si,
v hipu zaljubiš se.
Zdaj drugi se norčujejo,
sem najhujši od vseh,
saj tekel bi na kraj sveta
za droben njen nasmeh.

Pesem ljubezni

(B. Klavžar / M. Rebernik / J. Rednak)

Ljubezen s teboj je kot glasba srca,
ki pesem jo nosi vse tja do neba.
Nemirna, iskriva kot veter v laseh,
vsa nežna in topla kot sonce v dlaneh.

Ljubezen s teboj je kot iskrice ples,
ki vozi z oblaki me vse do nebes.
Še vsa sramežljiva kot prvi je sneg,
je včasih pomlad ki pobarva nam breg.

Ljubezen s teboj je kot sladek poljub,
ki vedno pošilja mi tisoč obljub.
Kot struna napeta je v čudežni lok,
ki nosi to pesem ljubezni okrog.

Poslušaj to pesem ljubezni,
za tebe predraga zveni,
jo sprejmi kot moje darilo,
za čas, ko ob tebi me ni.

Ta pesem bo večno zvenela,
še ko naju nič več ne bo.
Bo tistega vedno ogrela,
ki v srcu začutil jo bo.

Gospod oprostite

(M. Turk / M. Kocjančič / M. Turk)

Gospod oprostite, je hčerka doma?
Če smem bi jo vprašal, če z mano bi šla.
Odkar sem jo videl jaz nič več ne spim,
gospod dovolite, da z njo govorim.

Gospod oprostite, vem da je težko,
ko taki kot jaz okrog nje hodijo.
A rad bi vsaj malo pri njej pokramljal,
obljubim, da roke bom k sebi držal.

Saj vi gospod že veste kakšen je ta svet
na njem čedalje manj poštenih je deklet.
Saj veste da je dobro najti res težko,
mogoče pa prav vaša hčerka zame prava bo.

Gospod ne skrbite, prišla bo nazaj,
le da ji povem, da jo ljubim skrivaj.
Saj vidite, da urejen sem skrbno,
nič slabega se ji zgodilo ne bo.

Gospod vi in jaz kar podobna sva si,
na avto in ženske spoznam se kot vi.
Gospod naju čaka še lepa pomlad,
Saj jaz vašo hčerko za ženo bi rad.

Zunaj pomlad, v meni jesen

(J. Rednak / M. Vrh / J. Rednak)

Pod večer, ko sonce obzorje zlati,
in noč prinaša tihe sanje,
spet ta nemir, sled vseh solza,
ti pozabila si nanje.

Vsako noč, ko zvezde prižgo,
v srebrno se mesečino,
zadnjič v slovo, rekla si to,
in prebudila mi bolečino.

Zunaj pomlad, v meni jesen,
tiho se z roso prebuja,
kot pajčolan, z biseri tkan,
tisoč cvetov mi ponuja.

Zunaj pomlad, v meni jesen,
zdaj nove poti boš iskala,
na skrivaj, v mislih še kdaj,
z mano v nočeh zaspala.

Sam naprej, kakor metulj,
svobodi soncu grem na proti,
spet živim in hrepenim,
učim na stari se zmoti.

Vsako noč, ko zvezde prižgo,
v srebrno se mesečino,
zadnjič v slovo, rekla si to,
in prebudila mi bolečino.

Prebrisana deklica

(P. Ilovar / V. Šolinc / ans. Tik-Tak)

Bil preplašen in naiven je njen pogled,
mislil sem, da nemogoče jo je ujet,
vedno je zardevala in gledala v tla,
komajda spregovorila je par besed.

Ko sva skupaj nekaj mesecev že bila,
ona ob večerih k mami je večkrat šla,
k telovadbi in v tečaj, h kolegici kdaj,
vedno kak izgovor zame je našla.

Prebrisana deklica
me tako je sukala,
da verjel sem čisto vse,
kar mi je povedala.

A prebrisana deklica,
me ves čas je varala,
in na koncu z drugim fantom mi ušla.

Je preteklo od takrat komaj leto dni,
srečal fanta novega sem ‘z oči v oči,
vprašal ga, kako kaj gre iz vljudnosti le,
me njegov odgovor presenetil je.

Tadej Doles

vokal, kitara

Uroš: Ko je za postavljati ozvočenje, ima nujen klic.

Jan: Njegove zadolžitve so igranje kitare, petje in skrb, da smo čim prej doma.

Jernej: Naš najhitrejši pospravljavec na nastopih. Tik tak pospravi vse in že se mu mudi domov.

Boštjan: Ne vtikaj se v njegovo delo, raje mu odstopi še svojega, ali pa raje naredi vse sam.

Jan Jazbec

harmonika

Uroš: Rad pije jabolčnik, če verjameš…

Tadej: Najhitrejši za zvijat kable.

Jernej: Naš najbolj kosmati del ansambla. Njegova brada je pravi magnet za oboževalke.

Boštjan: Ko se Jan zbudi, je najbolj sitno bitje na svetu, sploh zjutraj, ko raztovarjamo kombi.

Novice
O ansamblu
Videospoti
Glasba
Foto
Kontakt